Kdo je Allahov Poslanec (mir in blagoslov z njim)?
Ime našega poslanca
Muhammad je bil sin Abdullaha, sin Abdul-Muttaliba iz Benu Hašim, klana Kurejšev.
Nesporno je bil najplemenitejši od vseh Arabcev.
Poslanec za vse človeštvo
Allah je poslal Muhammada, kot poslanca ljudem vseh ras, razredov in barv ter naredil, da je dolžnost vseh, naj ga ubogajo. Kuran pravi: ‘’Reci: ‘O, ljudje! Resnično, jaz sem za vse vas Poslanec od Allaha.’ ‘’ (Sura Al-A’raf, 7:158)
Razodet mu je bil Kuran
Allah mu je spustil največjo od Svojih božjih knjig, častni Kuran, ki mu laž ne more priti ne izpred njega ne izza njega. (Sura Fussilat, 41:42)
Bil je pečat glasnikov vere in poslancev
Muhammad je bil poslednji Poslanec poslan od Vsemogočnega Allaha, tako za njim ne bo nobenega poslanca, kar dokazuje verz: ‘’Muhammad ni oče nikogar od vaših mož, temveč je Allahov Poslanec in Pečat prerokov.’’ (Sura Al-Ahzab, 33:40)

1- Njegovo rojstvo
Poslanec Muhammad (mir in blagoslov z njim) je bil rojen v Meki leta 570 po Kr. Njegov oče je umrl pred njegovim rojstvom in tudi njegova mati je umrla, ko je bil še mlad. Zato je zanj skrbel njegov dedek po očetovi strani Abdul-Muttalib. Po smrti njegovega dedka pa je zanj skrbel Abu Talib, eden od stricev po očetovi strani.

2- Njegovo življenje in vzgoja
Muhammad (mir in blagoslov z njim) je štirideset let pred prejetjem razodetja živel v plemenu Kurejš iz Meke, v katerega je bil tudi rojen. V tem obdobju (570-610 po Kr.) je postal zaradi svoje poštenosti in izjemnih vrlin med svojimi ljudmi, znan kot As-Sidik AlAmin (iskren in zaupanja vreden). Delal je kot pastir in kasneje kot trgovec.
Pred prihodom islama je ohranjal čisto monoteistično verovanje Poslanca Abrahama, hanifa, s tem, da je častil izključno Allaha, ne da bi Mu pripisoval kakršnekoli partnerje in zavračal čaščenje idolov ter poganske prakse.

3- Njegova misija
Ko je Allahov Poslanec (mir in blagoslov z njim) dopolnil štirideset let, se je redno umikal v votlino Hira’ na vrhu gore Nur na obrobju Meke v današnji Savdski Arabiji, kjer je meditiral in častil Allaha. Takrat je začel prejemati razodetja od Allaha. Prvi verzi, ki jih je prejel, so bili: ‘’Beri v imenu svojega Gospodarja, ki ustvarja, ustvarja ljudi iz Alak! Beri! Zares je tvoj Gospodar Najplemenitejši, poučil je s peresom, poučil je človeka, česar ni vedel.’’ (Sura Al-’Alak, 96:1-5) Ti verzi so vodili v novo obdobje znanja, branja, svetlobe in usmeritve. Kuranska razodetja so se nadaljevala do njegove smrti triindvajset let kasneje.

4- Začetek njegove misije
Po treh letih tajnega pridiganja je Allahov Poslanec (mir in blagoslov z njim) preživel še deset let javnega pridiganja islama. V tem obdobju so bili on in njegovi družabniki podvrženi vsem oblikam nepravičnosti in preganjanja s strani poganov Kurejšev. Ni obupal, temveč se je med sezono romanja začel predstavljati romarjem, ki so prišli iz različnih plemen in jih pozival v novo vero. Romarji iz Medine so sprejeli islam in kmalu zatem so se muslimani postopno pričeli seliti v njihovo mesto.

5- Njegova selitev
Ko je bil star triinpetdeset let se je Allahov Poslanec (mir in blagoslov z njim) preselil v Medino, ki se je takrat imenovala Jatrib, v letu 622 po Kr., saj so ugledneži Kurejšev načrtovali njegov umor. Tam je preživel deset let, pozival ljudi v islam in muslimanom zapovedoval molitev, Zakat ter ostale islamske obrede.

6- Njegov trud v širjenju islama
Po njegovi selitvi v Medino (622-623 po Kr.) je Allahov Poslanec (mir in blagoslov z njim) položil temelje za islamsko civilizacijo in določil vidike muslimanske družbe. Izkoreninil je plemensko fanatičnost, širil znanje, vzpostavil načela pravičnosti, poštenosti, bratstva, sodelovanja in organiziranosti. Nekatera plemena so poskušala končati širjenje islama enkrat za vselej, kar je vodilo v številne spopade in vojne, vendar je Allah podprl Svojega Poslanca in naredil vladavino islama superiorno. Zatem so ljudje v Meki in v večini mest ter plemen na Arabskem polotoku prostovoljno in množično začeli vstopati v to veliko vero, popolnoma prepričani, da je resnična vera.

7- Njegova smrt
V lunarnem mesecu Safar, leta 11 po hidžri (junij 632 po Kr.), ko je Allahov Poslanec (mir in blagoslov z njim) razširil sporočilo islama in je Allah izpolnil Svojo obljubo muslimanom s tem, ko je izpopolnil Svojo vero zanje, je Poslanec (mir in blagoslov z njim) dobil nenadno vročino, ki je vodila v njegovo smrt na ponedeljek Rabi’ Al-Au-ual leta 11 po hidžri. (8. junij 632 po Kr.) v starosti 63 let. Pokopan je bil, kjer je umrl, v stanovanju svoje žene Aiše – ki danes stoji v Poslančevi mošeji v Medini.
Pomen pričanja, da je Muhammad Allahov Poslanec
To pomeni verovati v njegove izjave, opravljati dejanja, ki jih je ukazal, izogibati se dejanjem, ki jih je prepovedal in častiti Allaha na način, ki ga je predpisal in kakor nas je naučil.
Kaj pomeni verovanje, da je Muhammad Allahov Poslanec?
-
Verjeti vsem izjavam, ki jih je izrekel o vsem. To vključuje naslednje:
• Zadeve povezane z nevidnim svetom, kot so Zadnji dan, večna blaženost v Raju in nenehna kazen v Peklu.
• Dogodki, ki se bodo zgodili na Sodnem dnevu, znamenja tega dneva in veliki dogodki pred koncem sveta
• Zgodbe preteklih narodov in dogodki, ki so se zgodili med poslanci in njihovimi ljudmi.
-
Opravljati dejanja, ki jih je zapovedal in izogibati se dejanjem, ki jih je prepovedal. To vključuje naslednje:
• Podrediti se njegovim ukazom, s popolnim prepričanjem, da ni govoril po svojih strasteh in da je bilo to, s čimer je prišel, nič drugega kot razodeto razodetje. Kuran pravi: ‘’Kdor se pokorava Poslancu, se je že pokoril Allahu.’’ (Sura An-Nisa’, 4:80)
• Izogibati se dejanjem, ki jih je prepovedal, kot so napačne prakse in grdo obnašanje, s popolnim prepričanjem, da nam je to prepovedal zaradi Božje modrosti za našo korist, čeprav se včasih ne zavedamo te koristi.
• Biti prepričan brez vsakršnega dvoma, da nam bo opravljanje dejanj, ki jih je zapovedal in izogibanje dejanjem, ki jih je prepovedal zelo koristilo in nas osrečilo v tem življenju in na onostranstvu. Kuran pravi: ‘’In ubogajte Allaha in Poslanca, da bi vam bila izkazana milost.’’ (Sura Ali ‘Imran, 3:132)
• Čvrsto verjeti, da bodo tisti, ki ne ubogajo Allahovega Poslanca, trpeli bolečo kazen. Kuran pravi: ‘’Naj se pazijo tisti, ki se upirajo njegovemu ukazu, da jih ne prizadene huda skušnjava in jih ne doleti boleča kazen!’’ (Sura An-Nur, 24:63)
Musliman mora verjeti vsem izjavam, ki so avtentično pripisane Allahovemu Poslancu (mir in blagoslov z njim).
-
Častiti Allaha v skladu s poslančevimi navodili. To vključuje naslednje:
• Slediti njegovemu primeru: Moramo slediti poslančevi Sunni ali praksi, vključno z njegovimi besedami, dejanji in molčečimi privolitvami v vseh vidikih našega življenja. Bolj ko oseba sledi poslančevemu primeru, bolj se približa Allahu in višje stopnje časti bo imela pri svojem Gospodarju. Kuran pravi: ‘’Reci: ‘Če zares ljubite Allaha, mi sledite in Allah vas bo vzljubil in vam odpustil vaše grehe. Allah pa je Tisti, ki odpušča, Usmiljeni.’ ‘’ (Sura Ali ‘Imran, 3:31)
• Islam je popoln: Allahov Poslanec (mir in blagoslov z njim) je prenesel islam in vse njegove zakone v popolnosti, zato nikomur ni dovoljeno vpeljati neke prakse v islam, ki je Poslanec (mir in blagoslov z njim) ni odobril.
• Islam je primeren za vsa obdobja in mesta: Islamska pravila omenjena v Kuranu in poslančevi Sunni so primerna za vsa obdobja in mesta, saj nihče ne ve z gotovostjo, kaj je najboljše za ljudi, razen Allah, ki jih je ustvaril.
• Slediti poslančevi Sunni: Zato da bi bila dobra dejanja in dejanja predanosti sprejeta pri Allahu, morajo biti storjena v skladu in na način, ki ga je predpisal Poslanec (mir in blagoslov z njim). Kuran pravi: ‘’Kdor hrepeni po srečanju s svojim Gospodarjem, naj opravlja dobra dejanja in naj si v čaščenju svojega Gospodarja poleg Njega ne vzame nobenega drugega (za Boga).’’ (Sura Al-Kahf, 18:110) Izraz ‘’dobra dejanja’’ tukaj označuje dejanja, ki so narejena v skladu s poslančevo Sunno.
• Novotarije v verskih zadevah so strogo prepovedane: Tisti, ki vpeljejo novotarijo v vero (dejanje čaščenja, ki nasprotuje poslančevi Sunni), na primer molitev, ki je ni odobril Poslanec (mir in blagoslov z njim), jasno nasprotuje njegovemu ukazu in na novo predstavljena novotarija bo zavrnjena. Kuran pravi: ‘’Naj se pazijo tisti, ki se upirajo njegovemu ukazu, da jih ne prizadene huda skušnjava in jih ne doleti boleča kazen!’’ (Sura An-Nur, 24:63) V zvezi s tem je Poslanec (mir in blagoslov z njim) rekel tudi: ‘’Kdor vpelje nekaj v to našo vero, kar ni od nje, bo le-to zavrnjeno.’’ (Sahih Al-Buhari: 2550, Sahih Muslim: 1718)
S strogo prepovedjo novotarij v veri ali dodajanjem in spreminjanjem dejanj v čaščenju, islam ščiti božji zakon pred izkrivljanjem in spremembo ter ga varuje pred tem, da bi bil podvržen željam in strastem ljudi. Kljub temu pa islam spodbuja človeški um k inovativnemu razmišljanju in raziskovanju skrivnosti vesolja v vseh vidikih življenja z namenom, da služi človeštvu in pomaga razviti sedanji in prihodnji položaj.