Plemenit karakter v islamu karakterizirajo edinstvene lastnosti, ki ga ločujejo od vseh ostalih ver, vključno z naslednjimi:
1. Plemenit karakter ni omejen samo na določeno vrsto ljudi
Vsemogočni Allah je naredil ljudi v različnih oblikah, barvah in rasah. Vsi so enaki v Njegovem pogledu in nihče nima prednosti pred drugim, razen v pobožnosti in plemenitem obnašanju. Kuran pravi: “O, ljudje! Resnično Smo vas ustvarili iz moškega in ženske ter vas naredili, da ste narodi in plemena, da bi se spoznali. Pri Allahu je zares najplemenitejši med vami tisti, ki je najbolj bogaboječ.” (Sura Al-Hudžurat, 49:13)
Plemenit karakter označuje odnos muslimana z vsemi člani družbe: Nobene razlike ni med bogatim in revnim, črnim in belim, Arabcem in Nearabcem, ali princem in beračem.
Kako se obnašati do nemuslimanov
Allah nam ukazuje, da pokažemo prijaznost in vljudnost do vseh brez izjeme, saj so pravičnost, prijaznost in milost vidiki dobrega karakterja, ki ga musliman prakticira v svojih besedah in dejanjih z muslimani in nemuslimani. Musliman mora utelesiti dober karakter kot sredstvo poziva drugih v to veliko vero islam.
Kuran pravi: “Allah vam ne prepoveduje, da ravnate ljubeznivo in pravično s tistimi, ki se ne borijo proti vam zaradi vere in vas ne izganjajo iz vaših domov. Resnično Allah ljubi pravične.” (Sura Al-Mumtahana, 60:8)
Allah nam prepoveduje le prijateljstvo s tistimi nemuslimani, ki se bojujejo proti nam zaradi naše vere. Prav tako nam prepoveduje spoštovanje njihovega načina življenja, ki podpira nevero in politeistične prakse. Kuran pravi: “Vendar pa vam Allah prepoveduje zavezništvo s tistimi, ki se borijo proti vam zaradi vere, vas izganjajo iz vaših domov in podpirajo vaše izganjanje. In tisti, ki jih vzamejo za zaveznike – takšni so pravi zločinci.” (Sura Al-Mumtahana, 60:9)
Musliman mora vedno ohraniti visoke moralne standarde, ko ima opravka z ljudmi, ne glede na njihovo vero ali raso.
2. Plemenit karakter ni omejen samo na človeška bitja
Lepo ravnanje z živalmi
Poslanec (mir in blagoslov z njim) je nekoč omenil, da si je ženska zaslužila Pekel zaradi mačke, ki jo je ovirala in jo je zapustila, da je stradala do smrti. Prav tako je omenil zgodbo moškega, ki mu je Allah odpustil, ko je dal piti žejnemu psu: “Ženska je vstopila v Pekel zaradi mačke, ki jo je zvezala in ji ni dala jesti, niti je ni osvobodila, da bi jedla živali iz zemlje.” (Sahih Al-Buhari: 3140, Sahih Muslim:2619)
Prav tako je rekel: “Medtem ko je človek hodil po cesti, je postal zelo žejen in našel vodnjak. Spustil se je v vodnjak, pil in prišel ven. Potem je videl psa, ki je sopihal in jedel blato zaradi hude žeje. Človek je rekel: ‘Ta pes je izčrpan zaradi žeje tako kot jaz.’ Ponovno se je spustil v vodnjak in svoj čevelj napolnil z vodo ter dal psu nekaj vode, da pije. Allah se mu je zahvalil za to dobro delo in mu odpustil.” Ljudje so vprašali: “Allahov poslanec! Ali imamo nagrado, če služimo živalim?” “Da,” je odvrnil. “Nagrada je za služenje vsaki živi stvari.” (Sahih Al-Buhari: 5663, Sahih Muslim: 2244)
Varovanje okolja
Islam nam nalaga, da svet naredimo boljši, tako da izkoriščamo naravna bogastva, da zgradimo civilizacijo in se zaposlimo z razvijanjem ter proizvajanjem splošne blaginje za človeštvo, hkrati pa poskušamo obvarovati to bogastvo in preprečimo ostalim, da jih ne bi zlorabljali ali trošili po nepotrebnem. Pokvarjenost, v vseh svojih oblikah in s kakršnimikoli sredstvi se povzroča, se v islamu ne odobrava in jo prezira sam Stvarnik. Kuran pravi: “Allah ne mara pokvarjenosti.” (Sura Al-Bakara, 2:205)
Pravzaprav je islam tako zaskrbljen glede tega, da gre tako daleč, da svoje pripadnike usmerja, naj počnejo dobra dejanja in se zaposlijo s takšnimi stvarmi, kot je obdelovanje zemlje, tudi v času velikih nemirov in v grozljivih okoliščinah kot je Sodni dan. Poslanec (mir in blagoslov z njim) je nekoč naročil: “Če se zgodi Sodni dan (in prepoznate Dogodek), medtem ko človek drži sadiko palme (da jo posadi v zemljo), naj jo, če lahko, posadi.” (Musnad Ahmad: 12981)
Islam spodbuja svoje pripadnike, naj varujejo okolje.
3. Plemenit karakter v vseh vidikih življenja
Družina
Islam poudarja pomembnost plemenitega karakterja med vsemi člani družine. Poslanec (mir in blagoslov z njim) je dejal: “Najboljši med vami so tisti, ki najbolje ravnajo s svojimi ženami, in jaz sem najboljši med vami v tem pogledu.” (Sunan At-Tirmizi: 3895)
- Čeprav je bil najboljši človek vseh časov, je Poslanec (mir in blagoslov z njim) opravljal gospodinjska opravila skupaj s svojimi ženami in pomagal okrog hiše, kakor je Aiša, ena od njegovih žena, nekoč rekla o njem: “Pomagal je svojim ženam pri gospodinjstvu.” (Sahih Al-Buhari: 5048)
- Prav tako se je šalil s svojimi družinskimi člani. Aiša je rekla: “Spremljala sem Poslanca na nekem potovanju, ko sem bila mlada in suha. Poslanec (mir in blagoslov z njim) je rekel ljudem, naj nadaljujejo in odkorakali so naprej. Potem se je obrnil k meni in rekel: ‘Pridi, bova tekmovala.’ Tekla sem z njim in zmagala. Tega dogodka ni nikoli več omenil. Ko sem se kasneje zredila in pozabila na ta dogodek, sem ga spremljala na drugem potovanju. Rekel je ljudem, naj korakajo naprej in tako so storili. Potem mi je rekel, naj tekmujem z njim. Tekla sem z njim, vendar je on zmagal. Poslanec (mir in blagoslov z njim) se je zasmejal in rekel: ‘To je za moj prejšnji poraz.’ “ (Musnad Ahmad: 26277)
Trgovina
Ker ljubezen do premoženja lahko premaga ljudi in jih spodbudi, da opravljajo prepovedane prakse, islam poudarja pomembnost plemenitega karakterja, ki služi temu, da konča takšne prakse. Sledijo nekateri primeri, ki jih islam poudarja v tem pogledu:
- Opozarja trgovce, ki varajo, s hudo kaznijo na Sodnem dnevu. Kuran pravi: “Gorje tistim, ki nepravično merijo, ko kupujejo, si od drugih jemljejo polno mero, ko pa drugim merijo ali tehtajo, jim dajejo slabo mero!” (Sura Al-Mutaffifin, 83:1-3)
- Trgovce spodbuja, naj pokažejo prijaznost in blagost, kakor je Poslanec (mir in blagoslov z njim) rekel: “Naj se Allah usmili človeka, ki je prijazen, ko kupuje, ko prodaja in ko zahteva svoj dolg.” (Sahih Al-Buhari: 1970)
Industrija
Islam delavcem svetuje, naj se držijo številnih etičnih načel in standardov, vključno z naslednjimi:
- Naj bodo visoko produktivni v svojih poklicih, kolikor to zmorejo. Poslanec (mir in blagoslov z njim) je rekel: “Allah rad vidi, ko nekaj storite, da to storite dobro.” (Musnad Abu Ja’la: 4386, Al-Bajhaki Šu’ab Al-Iman: 5313)
- Naj izvršijo svoje dolžnosti, kakor je Poslanec (mir in blagoslov z njim) rekel: “Znaki svetohlinca so trije: ko govori, laže; ko obljubi, prekrši svojo obljubo; ko mu je zaupano, izda zaupanje.” (Sahih Al-Buhari: 33)
4. Plemenit karakter v vseh okoliščinah
Nobenih izjem ni, ko govorimo o dobri morali v islamu. Od muslimana se zahteva, da sledi diktatom islamskega prava in se drži plemenitega karakterja celo v času vojne in v težkih časih, saj v islamu ni nič takega kot ‘cilj upravičuje sredstvo’. Z drugimi besedami, slabe ali nepravične metode početja nečesa niso nikakor sprejemljive, tudi če je rezultat dejanja dober ali pozitiven.
Zato je islam postavil predpise in kriterije, po katerih se mora musliman ravnati tudi v času vojne, da ne bi padel pod vpliv besa, ki ga vodi netolerantnost, ki hrani jezo in zadovoljuje sovraštvo ter zlobna in sebična nagnjenja.
Nekatere vojne etike v islamu
1. Islam zapoveduje pravičnost tudi do nemuslimanov in opozarja, da se jim na nikakršen način ne sme storiti krivica
Kuran pravi: “Naj vas sovraštvo do nekega naroda ne zanese, da ne bi bili pravični. Bodite pravični, to je bližje bogaboječnosti.” (Sura Al-Ma’ida, 5:8) To pomeni, da naj sovrašvo do tvojih sovražnikov ne prestopi meje in te odvrne od pravičnosti, ne z besedo ne z dejanji.
2. Strogo prepoveduje izdajstvo pri odnosu do sovražnika
Islam prepoveduje izdajstvo, tudi sovražnika, kakor Kuran pravi: “Allah zares ne mara izdajalcev.” (Sura Al-Anfal, 8:58)
3. Strogo prepoveduje pohabljanje trupel sovražnikov
Pohabljanje trupel razglaša za strogo prepovedano. Poslanec (mir in blagoslov z njim) je nekoč ukazal: “Ne pohabljajte ljudi.” (Sahih Muslim: 1731)
4. Prepoveduje ubijanje neborcev, uničevanje okolja in širjenje pokvarjenosti po Zemlji
Ko je Abu Bakr As-Siddik, prvi pravični kalif in najboljši poslančev družabnik, poslal vojaško ekspedicijo na sever, na mejo z Rimskim imperijem, je nagovoril vodjo, Osamo ibn Zajda: “Naj tvoja vojska ne ubija otrok, starcev ali žensk. Naj ne ruva ali zažiga palm ali seka sadnih dreves. Naj ne kolje ovac, krav ali kamel, razen za hrano. Srečali boste ljudi, ki so se osamili v samostanih; pustite jih, naj izpolnijo svoj namen, iz katerega so to storili.” (Tarikh Ibn Asakir, vol. 2, str.50)
